Župnijska cerkev

Župnijska cerkev sv. Štefana, ki je prvič omenjena že leta 1228 v listini oglejskega patriarha, je na tem mestu stala že nekaj desetletij prej ter spada med najstarejše in največje cerkve v Beli krajini. Župnijo je ustanovil ogrski kralj Bela III. Ogrski in jo dodelil križniškemu redu.  Leta 1338 pa je bila v Semiču ustanovljena prafara, ki je bila v lasti nemškega viteškega reda – 1268 Spanheimi prepustijo Križnikom svoje župnije.

Župnijska cerkev je ime dobila po zavetniku sv. Štefanu. Bil je prvi mučenec (okoli 34 po Kr.) in je zavetnik zidarjev in vseh, ki se ukvarjajo z gradbeništvom; diakonov. Je tudi zaščitnik konj. Na Štefanovo zato tudi v naši župniji blagoslavljamo konje. Goduje 26. decembra.

V 15. in 16. stoletju je tudi Semič občutil grozote turških napadov. Posebno hud napad na Semič je bil leta 1547, ko so Turki opustošili vso Belo krajino in odpeljali v suženjstvo več sto ljudi. Da bi se obvarovali, so je nemški viteški red okoli farne cerkve v Semiču in okoli podružnične cerkve sv. Florjana na Krvavčjem Vrhu zgradili protiturški tabor.

Protiturško obzidje, ki so ga začeli graditi okoli leta 1526,  je prvič zarisano na franciscejskem katastru iz prve polovice 19. stoletja. Pred cerkvijo sta bili najdeni dve liniji obzidja: notranja linija obzidja z dvema stolpoma in zunanja linija obzidja, ki se prav tako naveže na vogalna okrogla stolpa. Ob cerkvi  se je do konca 18. stoletja nahajalo tudi župnijsko pokopališče, ko so ga prestavili k cerkvi sv. Duha na Selih pri Semiču, zato je bilo ob arheoloških izkopavanjih najdenih tudi nekaj skeletnih pokopov z zelo skromnimi pridatki (jagode rožnega venca, križec, svetinjica…). Vse kaže, da je taborsko obzidje v Semiču predstavljalo močno protiturško trdnjavo na robu Bele krajine. Semič je tako primer trga, ki se je razvil iz taborskega naselja.

Kljub velikim rušitvam je nekaj obzidja še ohranjenega in daje župnijskemu kompleksu značilno podobo. Danes je to največji ohranjeni taborski kompleks v Beli krajini in eden največjih na Dolenjskem. Mogočni kamniti zidovi, ob katere so na severni strani prislonjene skromne hišice in je na vrhu zaključeno s cerkvijo, oblikujejo kvalitetno urbanistično in arhitekturno zasnovo s posebnim likovno slikovitim poudarkom.

Cerkev sv. Štefana v Semiču je sezidana v slogu baročnega klasicizma. Njeno notranjost krasijo Metzingerjevi sliki Zadnja večerja in sv. Štefan, Potočnikov križev pot in dragocen benečanski lestenec. Glavni oltar pa je leta 1874 postavil metliški podobar Jernej Jereb.

Prenovljena je tudi stavba ob obzidju pri cerkvi, t. i. Taborska hiša, v kateri so občasno razstave slik.