Semiška župnija zajema območje od Gorjancev do Metlike ter Podzemlja do Planine, ki je bila nekoč samostojna župnija Kočevarjev. Ker pa so se med drugo svetovno vojno morali odseliti, je Planina postala ena od 15 podružnic, ki zdaj spadajo pod okrilje župnije Semič in skupaj pokrivajo kar 47 vasi.
Posebnost semiške župnije je ta, da skoraj na vsakem gričku stoji cerkvica, v katero prihajajo verniki iz treh ali štirih bližnjih vasi. Tako veliko število cerkvic na gričih je v preteklosti poleg verskega imelo tudi obrambni namen. Hkrati pa se je poleg bogoslužja tam odvijalo tudi kulturno življenje. Še pred leti se je v podružnicah na Krivoškem vrhu, Štrekljevcu in Rožnem Dolu odvijalo več dejavnosti, poleg maš med tednom tudi verouk in šola.
Cerkev sv. Štefana prvič omenjajo leta 1228 ob ustanovitvi župnije Črnomelj, po nekaterih domnevah so jo zgradili že v 9. stoletju ali pa vsaj v 11. stoletju.
Iz Semiča se upravlja tudi samostojna škofijska župnija Črmošnjice, kjer je še danes nekaj Kočevarjev staroselcev. Razen župnijske cerkve, obnovljene 2010, ima še dve podružnični cerkvici in polno podrtih podružničnih cerkva.
Župnija Semič ima poleg svoje župnijske cerkve sv. Štefana 16 podružnic:
-
- sv. Duha na Selih pri Semiču
- sv. Frančiška Ksaverija na Mirni Gori
- sv. Florijana, mučenca, na Krvavčjem Vrhu
- sv. Jožefa v Gorenjcih (Kot)
- sv. Katarine, mučenke, na Brezovi Rebri
- sv. Lenarta, opata, na Kalu
- sv. Lovrenca, mučenca, na Smuku
- sv. Marije Magdalene v Rožnem Dolu
- Marijinega rojstva v Vrčicah
- Marijinega Vnebovzetja na Štrekljevcu
- sv. Mihaela, nadangela, v Vavpči vasi
- sv. Miklavža, škofa, na Gradniku
- sv. Primoža in Felicijana, mučencev, na Gabru
- sv. Roka, spokornika, v Nestoplji vasi
- Presvete Trojice na Vinjem Vrhu
- sv. Elije na Planini, bivša samostojna župnija
Nekdaj mogočne cerkve, danes pa ruševine:
-
- sv. Antona Puščavnika na Kleču
- sv. Marije Magdalene v Sredgori
- sv. Martina v Topličici
- Presvete Trojice v Ponikvah