Naš kraj

Črmošnjice so gručasta vas v Črmošnjiškem podolju ob cesti Črnomelj – Dolenjske Toplice. Ime so dobile po rastlini čremož (danes čemaž). Središče vasi leži na ravni terasi na levem bregu Divjega potoka. Pred 2. Svetovno vojno je bila vas središče občine in župnije, ki je obsegala ozko Črmošnjiško-Poljansko dolino in hribovit svet na obeh straneh. Na zahodu je občina segala v Kočevski rog, na vzhodu v Gorjance, na jugu pa do prehoda v Belo krajino.

Arheologi postavljajo poselitev kraja Črmošnjice na osnovi arheoloških najdb v 13. stoletje pred našim štetjem (bogate najdbe iz bronaste dobe). V 13. stoletju so se tu naselili slovenski kolonisti, zato naselje sodi med starejša slovenska naselja na Kočevskem. Med redko naseljene Slovence so grofje Ortenburžani v letih 1348 – 1363 pričeli naseljevati nemške koloniste – Kočevarje. Kraj je v pisnih virih prvič omenjen leta 1264.

Sredi vasi stoji Marijina cerkev, ki je prvič omenjena v 14. stoletju, že pred prihodom Kočevarjev. Leta 1363 je na mestu današnje cerkve verjetno že stala manjša stavba. Do leta 1509, ko se je cerkev osamosvojila (farna cerkev, samostojna župnija), je bila podružnica kočevske prafare. Do leta 1792 so bile v župniji Črmošnjice vključene tudi vasi župnije Kočevske Poljane in Planine. Do konca 18. stoletja je imela tako črmošnjiška fara 20 podružnic. Od leta 1964 je imela lastnega župnika in župnišče, nato je prešla pod upravo župnije Dolenjske Toplice, leta 1991 pa je bila dana v soupravo župniji Semič.

Po 2. svetovni vojni je vas v razvoju doživljala vzpone in padce. Zadnjih nekaj let so vidni napredki, vas se namreč širi in ureja. Število prebivalcev zadnja leta počasi narašča.
Po letu 1991 je dediščina kočevskih Nemcev pritegnila vrsto raziskovalcev. Tako so bile novih predstavitev deležne tudi cerkve v župniji Črmošnjice.




VIRI IN LITERATURA:

Zidansek, L. 2009. Župnija Črmošnjice 500 let. Župnija Semič, Semič.