Maša je bogoslužni obred Rimskokatoliške cerkve. Bistven sestavni del maše je zakrament svete evharistije. Izraz evharistija se sicer včasih uporablja tako za mašo (imenovana tudi evharistična daritev) kot tudi za samo sveto hostijo oziroma Kristusovo telo.
Namen maše je graditi in utrjevati povezanost med Bogom in ljudmi in sicer preko poslušanja beril iz Svetega pisma in evharistične daritve. V prvem delu maše kristjani zlasti iščemo odgovore na temeljna bivanjska vprašanja in smernice za konkretno vsakdanje življenje po Svetem pismu ter Bogu izrekamo svoje prošnje. V drugem, tako imenovanem evharističnem delu, ima osrednje mesto darovanje. Danes je to darovanje simbolično. Sveta hostija, ki je kruh, delo človeških rok, se prinese za namen darovanja. Pri povzdigovanju ga Jezus spremeni v svoje telo, največji simbol darovanja, saj se je v ljubezni do človeka in človeštva daroval na križu, da bi nas odrešil suženjstva greha. Kot daritve pa se na oltar »polagajo« tudi molitve, to so prošnje in zahvale, skrbi in trpljenje vsakega posameznika, vse kar se človeku lepega in hudega zgodi, da bi se Bogu zahvalil za največji dar, ki ga ima, življenje, ter ga prosil za lajšanje trpljenja ali za stanovitnost v trpljenju.
Maša je prava daritev. Kruh (sveta hostija), ki ga duhovnik v imenu vseh daruje na oltarju, prejmejo verniki kot Kristusovo telo. Slednje je namreč telesna in duševna hrana, ki človeka krepča v vsakdanjem življenju. Maša je tudi prava žrtev, in sicer ponavzočenje Kristusove žrtve na križu na Kalvariji.