Maša za blagoslov družin na Mirni gori

Včeraj popoldan je bila na Mirni gori sv.maša za blagoslov družin. Z veseljem sporočam, da se je vreme zjasnilo, posijal je sonček, prenehala sem nalagat v peči in na goro je le prišlo nekaj pohodnikov.
Bom morala tudi kdaj sama »dat za mašo« in udejanjit belokranjski slogan “Dobro za oba”.

Mirna gora (1047 m) se vzpenja nad manjšo planoto, kjer leži naselje Planina. Pod njenim vrhom je sredi 16. stoletja nastajal manjši zaselek, ki so ga ljudje po tristo letih zapustili.

Leta 1784 je imela vas še tri hiše in leta 1830 dve hiši. V prvi polovici 17.stoletja so na gori zgradili podružnično cerkev Frančiška Ksaverija: »Starejša cerkev naj bi nastala med leti 1622 in 1630«. Kot božjepotna cerkev je imela svojega duhovnika, kateri je tu bival najmanj do leta 1790. Zapisi povedo, da je bila cerkev obiskana, saj je bilo leta 1741 opravljenih 11 porok, 1766 pa tu krščenih 51 otrok.

Cerkev so postavili kot zaobljubo, da odvrnejo točo, ki je padala sedem let zapored, Po ljudskem izročilu je bila pred tem na mestu, kjer je stal glavni oltar s podobo sv.Frančiška iz leta 1743, zmajeva jama ali votlina. Vsako leto je zmaj napuhal iz votline oblake in točo, ki je uničila poljske pridelke in vinograde. Ko se je huda ura ponavljala sedem let zapored, so se Belokranjci, Kočevarji in tudi Hrvatje zaobljubili in sezidali nad zmajevim domovanjem cerkev sv.Frančiška.
Neurja so prenehala, toče ni bilo več in goro so preimenovali Mirna gora (Friedensberg). Gora miru in cerkev sta postali znani romarski točki, ki so jo obiskovali prebivalci celotne Bele krajine in tudi sosednje Hrvaške.
Poleg cerkve je stalo župnišče iz leta 1790, ki je bilo že v prvi polovici 20.stoletja v razvalinah, prav tako ni bilo več sledu o nekdanjem tlačanskem naselju.

Vir: Rosa Mohar: Tu so živeli

Zapis in foto: Jožica Šavor